Spominjam se, da sem pisala blog, ko mi je bilo 16 let. Od tega je že osem let. Če vam kalkulacija ne dela preglavic, lahko zlahka ugotovite koliko jih štejem danes. Zanimivo, kako se človek spremeni že v tako kratkem času. Takrat sem pisala o vsakodnevnih dogodkih, o gonji za neuslišano ljubeznijo, o tej in oni simpatiji, ter katero bi izbrala za sanjarjenje o skupni prihodnosti in skupnem staranju ... Sedaj se teh oseb komaj še spominjam. So le bežne sence preteklosti. Vem, da so tam, pa vendar so samo še kot postana sapa v že davno porabljenem parfumu. Besede, ki sem jih še zjutraj brala v starem blogu, so se zdele tako sveže, kot da bi jih nekdo ravnokar napisal. Pa vendar se ni zdelo, kot da bi pisala jaz. Tako drugačen pogled na svet, tako drugačne predstave o življenju, želje za prihodnost ... Kako zelo drugačna bom šele čez 40 let, če mi jih bo usojeno dočakati.
Morda bom varno čepela v nekem iz ljubezni ustvarjenem gnezdecu, na vsaki strani bosta spala k meni tesno privita otroka, medtem ko jima bom prebirala pravljice za lahko noč in bom preprosto srečna. Srečna bom in s smehljajem v očeh se bom spominjala časa, ko sem trdila, da mi bo morda lažje sami, da nočem otrok, da želim videti vsak delček sveta in obenem odkrivati smisel življenja.
Kljub temu, da je večina mojih sovrstnic že takole ''varno'' zasidranih (morda je imeti otroka moderno v sodobnem času?), se jaz sedaj v tej vlogi še ne vidim. Še vedno stremim za svobodo. Kdo ve, kaj nam prinaša nov dan. Sicer je pa nesmiselno nenehno razmišljati o tem kaj bo in kaj ne bo, če in če ne. Pomembno je užiti vsak dan v vsej njegovi polnosti. Morda poskusiti kaj novega.
Zatorej začenjam s spremembami. Zdi se mi, da je skrajni čas za to. Pa še jesen je pred vrati, ki jo obožujem iz dna duše, poleg tega pa s seboj zmeraj prinaša naval ustvarjalnosti in novih navdihov. Prva sprememba je torej, da začnem pisati blog. Nekako je treba začeti. Dovolj imam zatiranja ustvarjalnosti v sebi, vem da imam že od malega željo po pisanju, pa vendar sem to željo zadnja leta nekoliko zanemarjala ...
Ta blog bo nekako namenjen ponovnemu odkrivanju same sebe, prebujanju starih in novih navdihov. Nimam namena opisovati poteka dni, temveč ujeti v čas brezčasne utrinke, ki se bodo porodili v moji glavi med trenutki posameznih možganskih neviht. Čisto tako, za dušo. :)
Za konec pa objavljam še pesem, ki se mi je tekom pisanja začela prepevati v mislih. Vem, da je zelo obrabljena, ampak v tem trenutku še kako primerna ...
Ni komentarjev:
Objavite komentar